Kaj je babezioza in kje živijo iksodidni klopi

 Babezioza (piroplazmoza) psov je naravna žariščna protozojska nenalezljiva krvnoparazitska bolezen, ki poteka akutno ali kronično, povzroča pa jo protozojski parazit Babesia (Piroplasma) canis in se kaže z visoko vročino, anemijo in porumenelostjo sluznic ter kot hemoglobinurija, palpitacije, črevesna atonija.Ta bolezen je znana že od leta 1895, ko sta GP Piana in B. Galli-Valerio poročala, da bolezen, znano kot »žolčna mrzlica« ali »maligna zlatenica lovskih psov«, povzroča krvni parazit, ki sta mu dala ime: piroplazma. bigeminum (canis različica) . Kasneje je ta parazit dobil ime Babesia canis. V Rusiji sta povzročitelja Babesia canis prvič odkrila leta 1909 VL Yakimov v Sankt Peterburgu s psom, pripeljanim iz Severnega Kavkaza, in VL Lyubinetsky, ki je opazoval povzročitelja v Kijevu. V Belorusiji je NI opozoril na parazitizem piroplazmov (babezija) pri psih Dylko (1977). Babezijo prenašajo iksodidni klopi iz rodu Dermacentor. Številni raziskovalci so opazili transovarialni prenos povzročitelja babezioze s klopi in glede na to, da so družine divjih mesojedih psov prav tako dovzetne za okužbo z B. canis, lahko služijo tudi kot naravni rezervoarji. V zadnjih dveh desetletjih je prišlo do močne spremembe v dinamiki širjenja klopov. Dejansko, če so bili v šestdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja zabeleženi primeri iksodidnih napadov na pse, z redkimi izjemami, na podeželju in v predmestjih (na dachi, lov itd.), Potem je bila v letih 1960–80 velika večina primerov napadov klopov. pojavljajo se na ozemlju samih mest (v parkih, trgih in celo na dvoriščih). Pogoji in habitat iksodidnih klopov v mestu se bistveno razlikujejo od tistih v naravnih biotopih. Tu lahko ločimo naslednje značilnosti: povečana onesnaženost atmosferskega zraka in zmanjšana koncentracija kisika izrazita razdvojenost habitatov klopov velika raznolikost lokalnih podnebnih razmer nepomembna vrstna raznolikost gostiteljev (psi, mačke, sinantropni glodalci) pogoste spremembe habitata povezane z razvojem in rekonstrukcija stavb visoka gostota ljudi in prometa, njihovo aktivno gibanje. Ti pogoji nedvomno vplivajo na nastanek in vzdrževanje žarišč klopov v mestu. Celotno ozemlje katerega koli sodobnega mesta lahko pogojno razdelimo na stari, mladi del in nove stavbe. Stari del mesta je stavbno območje staro več kot 2005 let. Zanj je značilna visoka stopnja urbanizacije, znatno onesnaženje s plinom in majhna količina vegetacije. Takšno območje je praviloma praktično brez klopov. Glavni dejavnik pri njihovem vnašanju in gibanju so gostiteljske živali, največkrat psi. Znotraj območja lahko klopi živijo v parkih, trgih in dvoriščih, kjer so grmičevje. Mlada območja – od njihovega razvoja je minilo od 2013 do 50 let. Zanje je značilna dovolj razvita pokrajina, urbanizacija na teh ozemljih pa je nižja kot v prvem območju (v zadnjih desetletjih se ob gradnji novih območij takoj načrtuje več zelenih površin). Med oblikovanjem pokrajine imajo čas za nastanek žepov okužbe s klopi. Območje lahko pogojno razdelimo na dve podconi:

• območja, kjer klopov ni bilo
• območja, kjer so bili klopi.

 V podconah, kjer iksodidov ni bilo, je nastajanje žarišč okužbe s klopi praviloma dolgotrajen proces. Klope od zunaj vnesejo živali gostiteljice. Potem, ko pridejo na rastline, napolnjene samice odložijo jajca, iz katerih se izležejo ličinke. Če sami najdejo gostitelje, se postopoma oblikuje novo središče tikanja. Podcone, kjer so bili klopi, so območja v mladih območjih, kjer se ni gradilo. To so lahko že obstoječi parki, trgi in gozdni pasovi, ki jih je odločeno ohraniti. Žarišča okužbe s klopi v takih podconah vztrajajo, nato pa se klopi razširijo na sosednja ozemlja. Zaradi teh razlogov je lahko okužba s klopi na mladih območjih precejšnja. Novogradnje so območja, kjer je gradnja v teku in do 5 let po njej. Gradbena dela trenutno močno spreminjajo naravno krajino, kar največkrat vodi v pogin klopov. Zato pride do kolonizacije tega ozemlja s klopi postopoma (hkrati z oblikovanjem nove pokrajine) z vnosom gostiteljskih živali ali med njihovo naravno selitvijo iz mejnih območij klopov. Na splošno je za novogradnje značilna odsotnost pršic oziroma zelo nizka stopnja pršic.

Glej tudi:

Kdaj lahko pes zboli za babeziozo (piroplazmozo) 

Babezioza pri psih: simptomi

Babezioza pri psih: diagnoza

Babezioza pri psih: zdravljenje

Babezioza pri psih: preprečevanje